Zgodovina kraja

Prvo vprašanje je, od kdaj so kraji, ki danes sodijo v župnijo oziroma Krajevno skupnost Vrh Sv. Treh Kraljev? Kdaj so bili poseljeni, kdaj prvič omenjeni v pisnih virih? Odgovore na ta in podobna vprašanja najdemo v delih dr. Pavla Blaznika, ki je popisal zgodovino loškega gospostva freisinških škofov, obsežne zemljiške posesti v Posorju, porečju obeh Sor, zemljepisne in zgodovinske celote, ki je trajala kar 830 let, od leta 973 do leta 1803. Vrhovski kraji so prvič natančno popisani v urbarju iz leta 1501. Kolonizacija tega najbolj južnega dela loškega gospostva se je začela sredi 14. stoletja, ob koncu srednjega veka je imelo to območje v glavnem že današnjo krajinsko podobo. Tvorilo je t.i. hlevnovrško županijo (Officio Klenovrch), ta pa je zajemala kraje, ki danes sodijo v župnijo Vrh in Zavratec ter še nekatere, ki so v žirovski.

Leta 1501 so pod hlevnovrški urad spadala naslednja naselja (navajamo jih po vrstnem redu kot v urbarju): Dole, Zavratec, Izgorje, Opale, Račeva, Vrh, Hlevni vrh in Hleviše. Imena krajev, ki jih je vpisal nemški pisar, so seveda nekoliko drugačna, a prepoznavna. Le Vrh (884m) se je takrat imenoval povsem drugače: Stanomerichrib. Naselja Lavrovca takrat še ni bilo.

Pred 500 leti je bil na Vrhu in pod njim najbolj razširjen priimek Marinček. Danes ga morda tu sploh ni več najti.

Od kod so prišli ti prvi naselniki? Dr. Blaznik trdi, da so bili koroškega porekla. Fresisinški škofje so imeli svoje posesti tudi na Koroškem – v okolici Vrbskega jezera in ob zgornji Dravi – in te so bile sredi 14. stoletja že prenaseljene. Zato so spodbujali svoje koroške podložnike slovenskega rodu, da so se naseljevali na še neposeljenih in od Škofje Loke najbolj oddaljenih delih loškega gospostva. Ugotovil je tudi, daje leta 1780 v celotni hlevnovrški županiji v 112 hišah živelo 708 ljudi.

Cerkev, posvečena sv. Trem kraljem, se prvič omenja v urbarju leta 1501 – kot podružnica sv. Martina v Žireh. Tam je stavek, ki se v slovenščini glasi približno takole: Cerkev sv. Treh kraljev na Vrhu (aufm Perg) ima prvo proščenje na prvo nedeljo po sv. Filipu in Jakobu (danes bi rekli po 1. maju), drugo pa na prvo nedeljo po malem šmarnu. Pri cerkvi sv. Nikolaja v Hlevnem vrhu pa je prvo proščenje na dan sv. Jurija, drugo pa za mali šmaren. Obe cerkvi sta ostali žirovski podružnici vse do leta 1788, ko je bil vrhu dodeljen status lokalije (nekakšne podžupnije) z lastnim duhovnikom lokalistom, leta 1875 pa je bila tu ustanovljena samostojna fara. To je še zdaj, le da nima lastnega duhovnika, ampak je njen upravitelj vsakokratni župnik v Žireh (čeprav sodi v vrhniško dekanijo).

Nastanek samostojne župnije je »zakrivil« cesar Jožef II., sin Marije Terezije, ki je v času svojega vladanja (1765 – 90) sprejel sklep, da ne sme imeti noben faran do župne cerkve več kot uro hoje. Zato so vse prevelike župnije razdelili na manjše. Iz velike žirovske fare so tako nastale kar štiri: Žiri, Zavratec, Ledine in Vrh.

V današnjem času imamo farno žegnanje prvo nedeljo po malem šmarnu. Romarska shoda sta na praznik Sv. treh kraljev in na Belo nedeljo – prva nedelja po veliki noči. Celodnevno čaščenje 5. septembra, zaobljubljeni praznik pa 7. avgusta, kot prošnja faranov za odvrnenje hude ure, saj je tega dne pred mnogimi leti tod okoli pustošilo neurje s točo – baje je padala sedemkrat.

Nedeljske maše so ob 10.uri dopoldne. V žeupniji delujeta dva pevska zbora in Župnijski pastoralni svet, ki skrbi za duhovno podobo župnije. Župnišče je bilo v letu 2005 obnovjeno.

V času loškega gospostva je bila tu, kot že zapisano, hlevnovrška županija. Po sekularizaciji (podržavljanju) freisinške cerkvene posesti je bilo hlevnovrško ozemlje dodeljeno občini Žiri. V času Francozov so ti leta 1812 žirovsko občino izločili iz loškega in jo vključili v idrijski kanton. Vse do konca 1. svetovne vojne je občina Žiri sodila v idrijski sodni okraj, ta pa v okrajno glavarstvo Logatec. V logaškem okraju (srezu) je ta občina ostala tudi med obema svetovnima vojnama.

V starih časopisih je pisalo, da so bili Vrhovci z žirovsko občino nezadovoljni in so tako že v teh letih pred začetkom 1. sv. vojne zahtevali, da se njihova fara izključi iz žirovske in vključi v občino Rovte. Vojna je ta prizadevanja zadržala, okrog leta 1930 pa so v tem uspeli. Po okupaciji leta 1941 je bila čez vrhovsko ozemlje potegnjena nova državna meja med Nemčijo in Italijo, večji del fare je ostal v Italiji, manjši pa v Nemčiji. Po drugi svetovni vojni je Vrh padel po okrajni ljudski odbor Rovte, v petdesetih letih pa je postal del občine Logatec in ostaja tudi po novi lokalni samoupravi. V letih 1952 – 92 se je naselje imenovalo Vrh nad Rovtami. Od takrat pa Vrh Sv. Treh Kraljev.

V krajevno skupnost Vrh Sv. Treh Kraljev spadajo še kraji Hlevni vrh, Hleviše in Lavrovec.