Dejavnosti Vrhovcev


Krajevna skupnost Vrh Sv. Treh Kraljev ima okrog 300 prebivalcev, ki živijo v manjših razpršenih zaselkih. Nekdaj je v župniji živelo več kot 600 ljudi, danes pa župnija šteje okrog 370 duš. Župnija je za del Račeve in del Žirovskega vrha večja od krajevne skupnosti. Po drugi svetovni vojni je število ljudi zaradi industrializacije in drugih vplivov zelo upadlo. Po dveh desetletjih nazadovanja se je življenje v te kraje povrnilo. Nekatere med nekdaj trdimi kmetijami so obnovile čredo in s tem vzpostavile ekonomsko samostojnost. Pogoji za kmetovanje so zelo težki, saj je večina kmetijskih zemljišč v stmih legah, zato je kmetijstvo v celoti osredotočeno na mlečno in mesno pridelavo. Za preživetje in razvoj kmetij je pomemben dodaten dohodek od predelave in prodaje lesa. Čistih kmetij je malo, vse več je tudi delavskih družin, zato veliko krajanov odhaja na delo v bližnje kraje: Žiri, Logatec, Vrhnika in drugam.

V zadnjih letih se poleg porasta števila prebivalcev, vračanja nekdanjih krajanov in njihovih potomcev v kraju krepi podjetništvo in obrt. Za večjo gospodarsko trdnost pretežno kmečkega prebivalstva pa bi moralo dobiti pomembnejšo vlogo področje turizma, ki bi s svojo večvrstno ponudbo ekonomsko bogatilo te kraje in dvignilo kakovost življenja. Vzpodbudno je tudi to, da se stare obrti, s katerimi so se ukvarjali naši predniki in še danes živeči starejši ljudje, niso pozabile. Ena od takih domačih obrti, ki jo najdemo v teh krajih je kleklanje, ki se prenaša tudi na mlajše rodove.


Kulturno zasvojenost prebivalcev vrhovskega povezujemo z dramsko dejavnostjo. Že v prejšnjem stoletju, tako govori ustno izročilo, so naši predniki igrali na prostem in pod kozolci. Izročilo sega med obema vojnama. Po drugi svetovni vojni pa je bil pravi razcvet vrhovskega dramskega ustvarjanja. Vse do leta 1956 je bilo odigranih veliko predstav. Še posebej je tisto generacijo igralcev zaznamoval Deseti brat, ki je bil uprizorjen že leta 1946. Po desetih letih neumornega delovanja in po številnih prikazanih igrah je delovanje zastalo in v naslednjih dvajsetih letih tako rekoč povsem usahnilo.

Prišla je nova generacija in izzive ustvarjanja našla tudi v dramski dejavnosti. Od leta 1976 smo vrhovski igralci nanizali več kot trideset večernih predstav. Ne da bi potrebovali leto počitka. Vrhunec vrhovske dramske zagnanosti v tem obdobju pa so predstave na prostem: Prisega opolnoči (1998), Deseti brat (2001) in Divji lovec (2004). Mladi rod nadaljuje krajevno tradicijo in posebnost, ki je ponesla ime Vrha daleč čez krajevne meje. Naj tako tudi ostane.



Prvi zametki sedanjega društva segajo v leto 1976, ko je takratni mladi rod znova obudil in ustanovil skoraj pozabljeno po vojni ustanovljeno kulturno društvo Zarja. »Zarjani« niso dolgo obdržali svojega imena in že naslednjega leta 1977, so se pod vplivom socialističnega vpliva preimenovali v OO ZSMS Vrh nad Rovtami. To so bila lepa leta vrhovske mladine. Športna tekmovanja, srečanja mladih in vsakoletna igra. Vse to je z razpadom Jugoslavije padlo na pleče novega društva. Športno kulturno društvo je bilo ustanovljeno v letu 1991. Zadihalo je s polnimi pljuči in v svoja jadra privabila svež veter nove generacije. Vse do danes je uspešno združevalo mlado in tudi staro vrhovske fare. Še vedno je zaščitni znak društva dramska dejavnost, ki je v zadnjih letih z igrami na prostem prodrlo tudi do petičnih oboževalcev dramske igre. Veliko pozornosti namenjamo tudi športnim in rekereativnim prireditvam za krajane in športnikom bljižnje okolice. Pot naprej je v marsikaterem pogledu zagotovljena. Vendar brez prostovoljnosti, poguma in dela jo je lahko kaj hitro konec.

Pridružite se nam na Facebook strani ŠKD Vrh.



25. marca 1931 so prebivalci vasi Hleviš, Hlevnega Vrha, Lavrovca, Račeve, Smrečja in Vrha, po večletnem dozorevanju zamisli in velikem požaru v Račevi, ustanovili svoje gasilsko društvo. Društvo je bilo ustanovljeno za pomoč prebivalcem ob požarih. V prvem desetletju je društvo doživelo pravi razcvet, saj je postalo eno od središč v vrhovski fari. Prvo motorno brizgalno so zagnani gasilci prevzeli že leta 1933. V tem obdobju je pod okriljem društva delovala tudi pihalna godba. Vojna je 1941 prišla tudi v naše kraje in uspešno zastavljeno delo je bilo nasilno pretrgano. Izgubljene in zaplenjene je bilo veliko gasilne opreme (tudi skoraj vsi instrumenti), povojni poboji pa so vzeli mnoga mlada življenja.



Leta 1945 se je društvo ponovno organiziralo in nadaljevalo predvojno zastavljeno pot. Vojni davek je preprečil ponovno oživitev pihalne godbe, je pa na njeno mesto stopila dramska dejavnost. Že konec leta 1945 je kraj doživel prvo dramsko predstavo, leta 1946 pa pravi spektakel na prostem – uprizoritev Desetega brata. Do leta 1957 je društvo uspelo zgraditi svoj gasilski dom in tja preseliti svojo operativno opremo, leta 1972 pa nabaviti prvo motorno vozilo za prevoz opreme. Društvo ima danes čez 100 članov in nadaljuje tradicijo svojih predhodnikov in hkrati izpolnjuje naloge, ki jih jim nalaga slovenska in gasilska zakonodaja. V današnjem času, ki na vseh področjih od posameznika zahteva individualizem in pehanje za boljšim zaslužkom, se gasilci trudimo ohraniti tradicijo medsebojnega sodelovanja in tradicijo nesebične prostovoljne pomoči.




Oglejte si spletno stran naše šole...

Leta 2004 smo na Vrhu praznovali dve obletnice šolstva. Prva se je nanašala na 110 let šolstva na Vrhu, druga pa na 50 letnico zdajšnje šolske stavbe. Pisni vir nam sporoča, da je bil uradni začetek šolstva na Vrhu 17. maj 1894. Vse do danes se je na Vrhu pouk ohranjal. Otvoritev nove šolske stavbe pa sega v leto 1954. Od takrat naprej so bili pogoji za pouk mnogo boljši, kot v majhni in vlažni mežnariji na Vrhu Sv. Treh Kraljev. V zadnjih letih se število otrok v štirih razredih, v dveh kombiniranih oddelkih, giblje od petnajst do dvajset. Tako imamo v zadnjih dveh letih organizirano jutranje varstvo in podaljšano bivanje. Skrb nad obstojem šole pa je resna in vprašanje velikega krajevnega pomena.